Sosedova zgodba

Razstava fotografij, ki jih je Josef Pailer, častnik avstro-ogrske in nemške vojske ustvaril na bojiščih 1. in 2. svetovne vojne, je le drobec obsežnega dela, s katerim je zabeležil podobe in pripoved o usodnih zgodovinskih dogodkih. Gradivo, ki ga je na ta način ustvaril, si zasluži predstavitev širši javnosti – zaradi svoje sporočilnosti še prav posebej v Kobariškem muzeju. Govori o gorskem bojevanju, kot ga je doživljal častnik iz Gradca v enotah, v katerih so prevladovali njegovi nemško govoreči rojaki in Slovenci s Štajerske. Več kot 29 mesecev, do poraza italijanske vojske pri Kobaridu, je bil na narodnostno mešanem ozemlju v bližini Trbiža in nad Ziljsko dolino. Njegov brat Peter je bil v polku skupaj s Slovenci - v ljubljanskem 2. gorskem strelskem polku.

Po porazu in zaključku vojne ter ustanovitvi novih držav je Josef Pailer postal sosed na drugi strani meje, a le za dve desetletji. Kljub protirežimskemu političnemu prepričanju jo je kot pripadnik vojske III. rajha ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo aprila 1941 s svojo enoto prekoračil in bil nato v okupiranem Mariboru v nekdanji kadetski kasarni zadolžen za usposabljanje enot. Na štajerskem nabornem območju so bile enote nemške vojske seveda tudi takrat narodnostno mešane. Skupaj s svojimi rojaki in slovenskimi vojaškimi tovariši je kmalu doživel ognjeni in ledeni pekel ruske fronte. S preživelimi se je po kapitulaciji Italije konec leta 1943 že drugič znašel v Trbižu. Na srečo le za krajši čas, tako da mu je bilo prihranjeno morebitno daljše trpko poglavje boja s slovenskimi partizani.

»Sosedova zgodba« ponuja obiskovalcu poleg izjemnega gradiva tudi številna vprašanja in priložnost za razmišljanje o pogostih črno-belih in stereotipnih interpretacijah zgodovinskih dogodkov. Z vživljanjem v »sosedovo kožo« bo morda prišel do odgovorov, ki bodo dopolnili in razširili njegov pogled na preteklost.